Mobiteli in rak: koliko sevanja še lahko prenesejo vaši možgani (članek v Jani)

Za članek, objavljen v prejšnji številki revije Jana (št. 49, 9. december 2025), so nas povprašali za mnenje glede škodljivosti sevanja mobilnih telefonov. Spodaj objavljamo del članka, pod njim pa še našo bolj podrobno obrazložitev.

Peter Gajšek z Inštituta za neionizirna sevanja je tudi tokrat ponovil stališče uradnih institucij in industrije, ki že dolga leta ostaja nespremenjeno: mejne vrednosti so ustrezne za zaščito našega zdravja, saj je »trenutni znanstveni konsenz«, da so edini dokazani učinki visokofrekvenčnih sevanj zgolj toplotni (segrevanje tkiva), do njih pa pride le pri zelo visokih izpostavljenostih. Kljub temu, da so mejne vrednosti po njegovem mnenju ustrezne, pa Gajšek opozarja, da je potrebna previdnost, saj učinki novih tehnologij, kot sta 4G in 5G, »sploh še niso predmet dolgoročnih študij«.

A kot smo na tem spletnem portalu že večkrat poudarili: raziskovanje vplivov mikrovalov na zdravje sodi med redka področja, kjer najdemo že skoraj nepregledno število raziskav z doslednimi ugotovitvami o netermičnih učinkih sevanj, njihovo število pa iz leta v leto narašča (pri tem je seveda ključno, da raziskave niso financirane s strani industrije, saj jih je enostavno zasnovati tako, da ne pokažejo učinkov). Obenem gre za eno redkih področij, kjer je prisoten izrazit odpor pomembnega dela znanstvene skupnosti do uradnih stališč.

Če povzamemo – znanost je že zdavnaj ovrgla stališče uradnih institucij, epidemiološke raziskave pa v prihodnosti verjetno ne bodo dale novih odgovorov, saj preprosto ni več neizpostavljene populacije, ki bi lahko služila kot kontrolna skupina.

1. Kolikšno tveganje za javno zdravje predstavlja sevanje mobilnih telefonov (v kontekstu njihove uvrstitve v skupino 2B v klasifikaciji WHO)?

Leta 2011 je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC/WHO) uvrstila radiofrekvenčno (RF) sevanje, kamor spada tudi sevanje mobilnih telefonov, med možne karcinogene (skupina 2B). Ta uvrstitev pomeni, da obstajajo določeni dokazi o rakotvornih učinkih, vendar še niso dokončno potrjeni. Na primer, nekatere raziskave so pri ljudeh, ki so najbolj intenzivno uporabljali mobilne telefone, odkrile več tumorjev, ti pa so se pogosteje pojavljali na tisti strani glave, kjer so običajno držali telefon.

Kasneje je IARC zaradi porasta uporabe brezžičnih naprav in številnih novih znanstvenih ugotovitev priporočil, naj do nadaljnega zmanjšamo izpostavljenost tovrstnim sevanjem, na primer z omejevanjem uporabe mobilnih telefonov, še posebej pri otrocih.(1) Leta 2019 pa je IARC podal mnenje, da je nujno potrebno ponovno ovrednotiti tveganje.(2)

Raziskave, narejene po letu 2011, so pokazale širok spekter škodljivih vplivov na zdravje, več obsežnih raziskav rakotvornosti na glodalcih pa je potrdilo povečano stopnjo določenih vrst raka ter poškodbe DNK. Na podlagi takšnih ugotovitev je več strokovnjakov podalo mnenje, da bi bilo radiofrekvenčno sevanje potrebno uvrstiti v skupino 2A (verjeten karcinogen) ali celo skupino 1 (potrjeni karcinogen). Če citiram dr. Lennarta Hardella, švedskega onkologa, ki je kot priznan strokovnjak na tem področju leta 2011 sodeloval v delovni skupini IARC, ki je ocenjevala tveganja: "Radiofrekvenčno sevanje brezžičnih telefonov povzroča gliom ter akustični nevrom in je kot tako rakotvorno, kar pomeni, da bi moralo biti po IARC klasifikaciji uvrščeno med potrjene karcinogene (skupina 1). Trenutne smernice glede izpostavljenosti bi morale biti nujno ponovno ovrednotene."

Pregled več kot 500 raziskav iz leta 2025(3) je zaključil, da dokazi kot celota kažejo, da lahko izpostavljenost RF sevanjem povzroča poškodbe DNK in predstavlja tveganje za nastanek raka (znano je, da poškodbe DNK povzročajo raka). Pregled je izpostavil zanimiv trend: učinki so se dosledno pojavljali v raziskavah, ki so simulirale realne pogoje izpostavljenosti, kot je uporaba dejanskih mobilnih naprav in moduliranih signalov, ki posnemajo vsakodnevno uporabo. Nasprotno pa so raziskave, zasnovane z nerealnimi ali poenostavljenimi pogoji — na primer z uporabo konstantnih, nemoduliranih signalov, ki se v resničnem svetu običajno ne pojavljajo — pogosto poročale o odsotnosti učinkov. Avtorji pregleda poudarjajo tudi vpliv vira financiranja na rezultate. Raziskave, kjer je bil prisoten konflikt interesov, so bile pogosteje zasnovane tako, da niso pokazale učinka. To pomeni, da je ključnega pomena, kako je raziskava zasnovana, hkrati pa se odpira vprašanje o morebitnih interesnih vplivih.

2. V kolikšni meri so študije in raziskave, na katerih temeljijo mejne vrednosti in tudi uradna znanstvena stališča, podvržena vplivom industrije proizvajalcev naprav, ki oddajajo ELF in RF sevanja?

Tudi za področje preučevanja vplivov radiofrekvenčnih sevanj na zdravje velja, da financiranje s strani industrije nedvomno vpliva na izid raziskav. Raziskave, ki jih financira industrija, precej redkeje poročajo o škodljivih učinkih kot neodvisne raziskave. To je pokazal tudi zgoraj omenjeni pregled, ki je ugotovil, da je le 25% raziskav, financiranih s strani industrije, poročalo o poškodbah DNK, medtem ko je ta delež pri neodvisnih raziskavah znašal 73%.

Mejne vrednosti so sprejete na podlagi smernic Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP). ICNIRP je zasebna organizacija, katere člani so tesno povezani z industrijo, kar predstavlja očiten konflikt interesov. Mnogi jo opisujejo kot “kartel” štirinajstih znanstvenikov, katerih delo je izjemno pristransko in ne upošteva številnih raziskav, ki so pokazale škodljive učinke.(4)

V bistvu gre za sistemski problem, saj so agencije, ki naj bi varovale naše zdravje, v primežu interesov industrije, kar je nazorno pokazalo tudi poročilo raziskovalnega centra Harvardske univerze.(5) Posledica tega je, da obstoječe mejne vrednosti ne zagotavljajo ustrezne zaščite javnega zdravja.

3. Kakšni so dokazi za netermične učinke radiofrekvenčnih sevanj?

Trenutno veljavne mejne vrednosti za radiofrekvenčno sevanje temeljijo predvsem na t.i. kratkoročnih termičnih učinkih, torej na nevarnosti segrevanja tkiv. Predpostavka je, da so škodljive le jakosti, ki povzročijo merljivo segrevanje. Vendar so znanstvene ugotovitve pokazale, da radiofrekvenčno sevanje povzroča biološke učinke tudi pri jakostih, veliko nižjih od tistih, ki segrevajo tkiva – ti učinki so znani kot netermični učinki. To pomeni, da obstoječi standardi ne zagotavljajo zaščite pred možnimi tveganji.

Med netermične učinke spadajo oksidativni stres, poškodbe DNK, spremembe celičnega metabolizma, vplivi na možgane ter vplivi na plodnost in reprodukcijo. Te vplive so že v 1970-ih in 1980-ih letih raziskovale ameriške državne inštitucije. Zanimiv je na primer dokument, ki ga je leta 1971 izdala ameriška vojska (U.S. Office of Naval Medical Research). Ta je poročal o več kot 100 različnih netermičnih učinkih mikrovalovnega sevanja, vključno s 40 nevropsihiatričnimi spremembami (nevrološke, psihološke in vedenjske motnje), vplivi na srce in ožilje (povišan ali znižan krvni tlak, nekroza srčnega tkiva) ter endokrinimi spremembami (degeneracija mod, vpliv na spermatogenezo in laktacijo). V tem poročilu je navedenih več kot 1000 referenc, ki dokumentirajo omenjene učinke.(6)

Kasneje je netermične učinke mikrovalovnih sevanj dokumentiralo še na stotine drugih raziskav.(7)

4. V kolikšni meri so sedaj veljavne mejne vrednosti, predpisane z zakonodajo, ustrezne, ali pa bi jih bilo po vašem mnenju treba še dodatno znižati? Znano je stališče dr. Petra Gajška, da je naša zakonodaja med najbolj strogimi v EU in zato ustrezna.

Trenutne mejne vrednosti v večini držav temeljijo na zaščiti pred termičnimi učinki in ne upoštevajo možnih netermičnih učinkov. Varnostni standardi (npr. smernice ICNIRP) temeljijo na zastarelih predpostavkah, ki ne vključujejo novih znanstvenih spoznanj – kot sem že omenil, vse več neodvisnih raziskav dokazuje biološke učinke tudi pri veliko nižjih intenzitetah, ki ne segrevajo tkiv. Zato menim, da trenutni standardi (čeprav je slovenska zakonodaja nekoliko strožja) ne zagotavljajo zadostne zaščite javnega zdravja. Še posebej pa ne ščitijo najbolj ranljivih populacij, torej nosečnic, otrokov, bolnikov in starejših.

Da so zakonsko veljavne mejne vrednosti neustrezne, kaže tudi t. i. afera Phonegate iz leta 2017. Dolgoletna raziskava francoske nacionalne agencije za frekvence (ANFR) je namreč pokazala, da 90% mobilnih telefonov presega zakonsko dovoljene meje, osnovane na standardu SAR (2,0 W/kg), ki naj bi uporabnika varovale pred škodljivimi učinki elektromagnetnih sevanj. Telefone so testirali v standardnem položaju ob ušesu in v različnih položajih ob telesu. Kar 25% mobilnih telefonov je preseglo vrednosti SAR 4,0 W/kg, kar pomeni, da so 2- ali celo 3-krat presegli dovoljene vrednosti SAR.

DELITE NAPREJ

Podprite naše delo

Naše delo lahko podprete z donacijo. Z vašo podporo vam bomo lahko še naprej nudili kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!

Doniraj

VIRI